Se tudi vi ukvarjate s pomanjkanjem prostora za shranjevanje konzerviranega sadja in zelenjave, ter ostalih živil?
Imamo rešitev za vas, predstavljamo vam shrambo, katera je 100% vodoodporna, z veliko površino odlagalnega prostora in kaj je najboljše? To, da za vgradnjo potrebujemo samo 3 dni!
Shranjevanje živil oziroma predvsem ozimnice lahko predstavlja pri novogradnjah kar precejšen izziv. Zakaj je temu tako? Predvsem zaradi tega, ker se praktično ne odločamo več, da bi hišo podkletili in naredili prostor v katerem bi bila shramba za vloženine, poljščine in sadje. Rezultat je, da hrana na koncu pristane v kurilnici, tam nekje ob toplotni črpalki ali pa obložena s športno opremo.
Zakaj utility ni primeren prostor za shrambo?
Utility ali uporaben prostor, kot bi ga lahko v prevodu poimenovali je prostor, ki je običajno namenjen notranji enoti toplotne črpalke, razdelilni omarici za talno gretje, elektro omarici, omarici z omrežno strojno opremo, zamrzovalni skrinji, itd. In kaj je vsem naštetim stvarem skupnega? To, da so vir toplote, kar pa vsekakor ni priporočljivo za prostor, kjer bi radi shranjevali vloženo sadje, marmelade, zelenjavo ali pa imeli arhiv vinskih buteljk. No, seveda je poleg tega ta prostor namenjen še shranjevanju športne opreme, orodja in vsega ostalega, kar moramo umakniti pred očmi obiskovalcev.
Previsoka temperatura in nezadostna vlaga sta poglavitna dejavnika, ki vplivata na to koliko časa bo določeno sadje ali zelenjava zdržala. Vsekakor pa ni vse odvisno samo od tega kakšna je shramba, pač pa je predvsem odvisno tudi od vrste sadja ali vrtnin, ki bi jih radi shranili. Problem pa je še kompleksnejši, namreč ne obstajajo univerzalni pogoji, v katerih bi lahko shranjevali mešano nekaj sadja in nekaj zelenjave.
Sadje in zelenjava diha ter zori tudi po tem, ko je že v gajbici ali shrambi
Procesi v plodovih se ne ustavijo s tem ko jih odtrgamo z drevesa ali izkopljemo iz zemlje. Tudi po tem v njih naprej potekajo kemijski procesi. Med temi procesi se izloča plin etilen, ki mu pravimo tudi zorilni plin, pravzaprav pa gre za rastlinski hormon v plinastem stanju. Potrebno pa je vedeti, da sadje izloča večje količine zorilnega plina, zelenjava pa manjše. Se pa tudi količina razlikuje med posameznimi vrstami sadja.
Verjetno ste že slišali, da je za boljše zorenje odtrganega kivija potrebno vmes dati kakšno jabolko? Jabolka so eden izmed sadežev, ki proizvajajo največ zorilnega plina, s čimer pospešujejo zorenje vsega sadja in zelenjave v bližini. To pomeni, da je potrebno biti previden pri tem kako je razporejena shramba. Namreč lahko se zgodi, da če bomo skupaj skladiščili paradižnik ali krompir, ki oba tudi po tem ko sta zrela še vedno sproščata etilen, ter brokoli, jajčevce, špinačo, korenje, čebulo ali česen, da se bo slednja zelenjava hitreje pokvarila, porjavela, uvenela.
Optimalni pogoji za shranjevanje ozimnice
Koščičasto sadje, kot so na primer jabolka, hruške, kutine zahtevajo da je shramba hladna, temna in suha. V optimalnih pogojih lahko jabolka ostanejo sveža tudi do 10 mesecev. Je pa pomemben faktor tudi ta, koliko zrela jabolka ste shranili, katere sorte jabolka imate. Pomembno je tudi, da shranjeno sadje in zelenjavo vsake toliko časa pregledate v kakšnem stanju je. Sadje in zelenjavo, ki je pričelo menjati barvo, so se na njemu pojavile pege oziroma ste opazili druge spremembe je priporočljivo čimprej porabiti ali pa vsaj shraniti ločeno od ostalih pridelkov. Namreč že en nagnit kos sadja bo dovolj, da bo svojo strukturo pričelo spreminjati tudi okoliško, kar pa seveda ni dobro.
Med bolj zanimivimi vrstami zelenjave za sveže shranjevanje pa so zagotovo gomoljnice in korenovke. Med korenovke in gomoljnice štejemo korenje, rdečo peso, črno redkev, repo, zeleno, pastinak in druge. Shranjujemo jih tako, da jih zakopljemo v mivko ali pa kar zemljo iz vrta. Najprej moramo zelenjavo izkopati, če sledite pravilom biodinamike, potem naredite to na dan, ki je označen za korenovke in gomoljnice. Izkopane zelenjave ne peremo, istočasno pa pazimo, da ne poškodujemo povrhnjice. Listov ne odstranimo v celoti, pač pa pustimo nekaj centimetrov listnih pecljev na gomolju. Tako pripravljeno zelenjavo zložimo v posodo ali vedro. Najprej po dnu nasujemo mivko, zložimo gomolje ali korene tako da se ne dotikajo, ter prekrijemo s plastjo mivke oziroma zemlje, ter rahlo potlačimo, da iztisnemo odvečni zrak. Postopek ponavljamo do vrha vedra oziroma dokler nismo shranili vse zelenjave. Pomembno je, da so na koncu gomolji popolnoma prekriti z mivko. Še en nasvet, če je mivka presuha, jo rahlo navlažite, tako bo zelenjava ostala bolj sveža.
Krompirja, čebule in česna ni potrebno shranjevati v hladilniku, pač pa jih preprosto shranite v gajbice ter dajte v suh, temen in hladen prostor, kot je na primer shramba Eco Secret®.
Določene vrste sadja in zelenjave je nemogoče shranjevati drugače kot tako da iz njih naredite marmelado, jih posušite, zmrznete ali okisate. Ko smo že ravno pri fermentiranju ali kisanju vam povemo še zanimivost. Ste vedeli, da spada fermentacija med najstarejše postopke shranjevanja zelenjave? Ampak to sploh ni bistveno, pač pa je to, da s tem dobimo shranjeno zelenjavo, ki je polna vitaminov, mineralov ter obilo mlečnokislinskih bakterij, ki bodo pripomogle k boljši prebavi.
Pogosta vprašanja in odgovori
Je vgradna klet primerna kot shramba za shranjevanje živil?
Vgradna klet Garden Secret 4 you® in Eco Secret® vam nudi idealne pogoje za shranjevanje živil. Skozi celo leto zagotavlja enake pogoje, torej hladen suh in temen prostor, ki bodo poskrbeli, da vaša živila ostanejo sveža čim dlje.
Ali je shramba primerna za shranjevanje vseh vrst živil?
Shramba kjer shranjujemo živila mora biti temen, hladen in suh prostor, ki bo zagotovil optimalne pogoje za ohranjanje njihove svežine. Pri organizaciji shrambe je pomembno tudi, da smo pozorni na to, kako razporedimo posamezna živila. Sadje izloča večje količine zorilnega plina, zelenjava pa manjše. Če bomo sadje in zelenjavo shranjevali v neposredni bližini, se lahko zgodi, da zelenjava ne bo dolgo obstojna.
Ali je pomembno, kje se nahaja moja shramba?
Pomembno je, da sta v prostoru, kjer shranjujemo živila, primerna temperatura in vlaga. Če živila shranjujemo v hiši, se pogosto zgodi, da se v istem prostoru nahajajo še zamrzovalne skrinje in druge naprave, ki delujejo kot viri toplote. Vgradne kleti v naši ponudbi se nahajajo pod zemljo in zagotavljajo hladen, temen in suh prostor za shranjevanje vaših živil.
